Prvo igrišče smo na Vačah zgradili konec 70. let prejšnjega stoletja.
Zgrajeno je bilo na pobudo krajanov in je bilo za kraj zelo dragoceno. Ob prenovi šole in (nujni) izgradnji vrtca leta 2010 smo ga izgubili, novega pa kljub obljubam občina ni zgradila. Tako je zadnjih 15 let ob šoli le asfaltna ploščad, ki ni primerna ne za športno vzgojo, ne za rekreacijo ali varno igro otrok.
Kako se domačini spominjajo gradnje prvega igrišča?
“Na Vačah je bilo sicer vedno problem z igriščem, zato so v stari šoli, dokler ni bilo igrišča, telovadili na edini ravni površini “telovadišču” v (današnjih) novih Vačah. Tudi ko je bila zgrajena “nova” šola, so ob njej dolgo bili samo ogromni kupi peska. – Janez in Danica Jurjevec
Gradnja igrišča pri Podružnični šoli Vače se je začela leta 1978.
Med glavnimi pobudniki za izgradnjo igrišča so bili takratna vodja šole Tončka Bijec, tedanji učitelj športne vzgoje Zvone Kolenc in člani Športnega društva Vače. Nad izvedbo so bdeli člani gradbenega odbora pod vodstvom Tončke Bijec.
“Staro šolsko igrišče je imelo širši pomen in nepozabne spomine. Uporabljali ga niso samo učitelji in učenci pri športni vzgoji, temveč so posamezna društva iz Vač organizirala različne družabne dogodke – veselice.” – Majda Rebolj
“Sploh ne vem, ali je obstajal kakšen načrt za gradnjo igrišča. Bilo je zelo preprosto – gladka steptana ilovnata površina, rob je bil pa travnat. Ampak kadar je deževalo, je bila to ena sama drsalnica.” – Anka Kolenc
“Gole smo športniki iz ŠD Vače izdelali sami. Pesek smo vozili iz pruga proti Cvetežu.” – Andrej Vrhovec
“Ideja, da je treba igrišče na Vačah tudi asfaltirati, je padla, ko smo na nogometnem turnirju v Litiji izgubili tekmo proti Polšniku. Takrat je Tone Vrhovec rekel, da je pa zdaj tega dovolj, da na Vačah potrebujemo pravo igrišče. Vsak hribovc nas pa že ne bo premagoval.” – Janez Kimovec
Tudi ob gradnji starega igrišča so se srečevali s številnimi izzivi, organizacijskimi in finančnimi
Prošnjam za pomoč pri financiranju sta se med drugim odzvali Tiskarna Slovenija in pobratena KS Tabor – Ljubljana.
Izkop in utrjevanje zemljišča ter gradnjo opornega zidu so v veliki meri opravili delavci iz bivših jugoslovanskih republik, z delovnimi akcijami pa so pomagali tudi domačini.
Asfaltiranje igrišča je potekalo septembra 1979.
Takrat so tudi asfaltirali cesto na Vače, piše v kroniki POŠ Vače. Ker je takrat zelo deževalo, so delavci hiteli in delo opravili površno, na kar še vedno ob vsakem deževju spominjajo luže. Uporabno dovoljenje je igrišče dobilo šele naslednje leto, ko so domačini na lastno pobudo postavili še varovalno ograjo.
“Pri betoniranju spodnje škarpe smo dobili od Jožeta Kimovca les za izdelavo ”fršolunge” brezplačno. Morali smo pa sami iz podret smreke in jih peljati na žago za izdelavo desk.” – Janez Kimovec
“Kot osnovnošolec se podrobnosti ne spomnim. Spomnim se kako so športniki vozili pesek, betonirali škarpo, sami izdelali ograjo, gole.” – Janez Klopčič
“Na igrišču smo vsakodnevno igrali, brcali žogo, pa med dvema ognjema se je dalo igrati. Preden je bilo asfaltirano, smo seveda po pol ure dviganja prahu izgledali kot na pol Indijanci – pa nič slabega ne mislim s tem.” – Janez Mesarič
